V Kaliforniji, kamor smo se preselili, ko sem bil star devet let, so limonovci pogosti kot dvori¿¿ni bazeni. Skozi vse leto je zrak odi¿avljen z njihovim vonjem, ¿e posebej s tanko lupino, ognji¿evo rumeno limono Meyer. Obstajajo tudi Eureka in lizbonske limone z grobo lupino, jaj¿aste oblike, v odtenkih bledo rumene in zelene. Toda njihov son¿ni videz omaja tisto, kar je v notranjosti - sade¿, ki ga je skoraj nemogöe pojesti, kot pravi pesem Petra, Pavla in Marije: Limonovo drevo, zelo lepo, in limonov cvet je sladek, toda sade¿a uboge limone je nemogöe jesti.


Neprimerna kislost limone - dovolj ostra, da ustvari tunel iz satja od enega konca moje pal¿ke poprove mete do drugega - daje intenzivno sve¿ino, ki je bistvenega pomena za pridobivanje dobrega okusa väega kuhanja kot sol. Brizg¿ek limoninega soka popestri slane jedi in da nezgre¿ljivo piko na i sladicam.


Limonina lupinica doda kan¿ek limoninega okusa vsemu, od bogatih njokov s kozjim sirom in kremaste ri¿ote do vafljev iz koruzne moke in priljubljenih limonovih plö¿ic. Cele limone - konzervirane, vlöene, pretläene, nasoljene - postanejo okusne zäimbe, njihovo kislost pa ukrotijo podobno drzni okusi Bli¿njega vzhoda in jugovzhodne Azije.


Trakovi limonine lupine okrasijo koktajle in prelijejo vsebino kuhalnih loncev z möno limonino esenco. ¿eprav sem zavezan kuhanju predvsem s sestavinami, ki rastejo blizu in so v sezoni,